T: 059 907-013
G: 041 633-776
E: info@stavbnabiologija.si

Prijavite se na brezplačne e-novice in prejeli boste 5 NASVETOV ter DARILO


Vaš e-poštni naslov:
Informacije o meritvah in testiranjih, ki jih izvajamo v okviru STAVBNE & BIVALNE BIOLOGIJE.


TOKSIČNI PLINI

V našem bivalnem okolju se nahaja lahko več skritih in za naša čutila nezaznavnih plinov. Med najbolj pogosta in nevarna sodita RADON in OGLJIKOV MONOKSID.

OGLJIKOV MONOKSID
Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv in drugih kuriv. V bivalnih prostorih lahko raven ogljikovega monoksida naraste zaradi nepravilne namestitve ali nepravilnega delovanja oziroma vzdrževanja peči, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Raven ogljikovega monoksida lahko v bivalnem prostoru naraste tudi pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku ali slabem ventilacijskem sistemu. Ogljikov monoksid pa lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo, iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem ali iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem.

Poznamo več stopenj zastrupitev:

BLAGA
blag glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, omotičnost, oslabelost, poslabšanje osnovne bolezni (npr. kroničnega bronhitisa ali angine pektoris)

ZMERNA

močan utripajoč glavobol, zaspanost, zmedenost, težave pri mišljenju, motnje vida, zanašanje pri hoji, hitro bitje srca

HUDA

nezavest, krči, dušenje, bolečina za prsnico, odpoved srca in dihanja, smrt

Blage zastrupitve pogosto spregledamo

Pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom se zdravstvene težave izboljšajo izven bivalnega prostora in povrnejo ob vrnitvi v stanovanje. Na ogljikov monoksid pomislimo tudi ob sočasnem pojavu zdravstvenih težav pri več ljudeh v istem prostoru, predvsem med kurilno sezono.
Vsak sum na zastrupitev z ogljikovim monoksidom moramo vzeti zelo resno.

V Sloveniji je veliko zastrupitev z ogljikovim monoksidom v stanovanjskih bivalnih prostorih, zato priporočamo vgraditev alarmnih naprav, ki nam lahko rešijo zdravje in življenje.
Alarmne naprave za ogljikov monoksid nas opozorijo na povišano koncentracijo ogljikovega monoksida v zraku in nam s tem lahko rešijo življenje. Glede na to, da je zastrupitev z ogljikovim monoksidom tudi v Sloveniji najpogostejša smrtna zastrupitev, bi bilo tudi pri nas verjetno smiselno uvesti obvezno vgradnjo alarmov za ogljikov monoksid v vsa stanovanja z gorilnimi napravami, zlasti pa v novozgrajena stanovanja.
OPOZORILO:
Pri kupovanju alarmne naprave moramo vedeti, da se alarmni napravi za ogljikov monoksid in požar razlikujeta. Alarmne naprave za požar ne zaznavajo ogljikovega monoksida in alarmne naprave za ogljikov monoksid ne zaznajo požara oziroma dima dovolj zgodaj. Prav tako ogljikovega monoksida ne zaznajo alarmne naprave za plin propan-butan, ki je v plinskih napeljavah in jeklenkah. Tako v bivalnih prostorih priporočamo tri kvalitetne alarmne naprave:
  • Za OGLJIKOV MONOKSID
  • Za POŽAR
  • Za PLIN (če ga uporabljamo)

PLIN RADON
Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija. Radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.
Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njim in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.

Kako vstopi radon v prostor?
Radon je v visokih koncentracijah prisoten v zemljišču, na katerem stoji zgradba. Od tod pride v prostor skozi razpoke v podu ali v stenah kleti, ki se držijo zemljišča, skozi špranje med talno ploščo in zidovi, ob nezadostno zatesnjenih vodovodnih in odtočnih ceveh ter skozi vse druge morebitne odprtine. Sprošča se tudi pri uporabi plina in vode, posebno pri prhanju, vendar sta tadva izvira običajno zanemarljiva. Vzrok za povišane koncentracije radona v zraku zaprtih prostorov so lahko tudi gradbeni materiali, če imajo povišano radioaktivnost, to je vsebnost radija.

Zakaj je radon nevaren?
Čeprav je radon radioaktiven, pravzaprav ne predstavlja velike nevarnosti za človeka zaradi tega. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Drugače pa je z njegovimi kratkoživimi razpadnimi produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma
njegovih razpadnih produktov.

Kakšne so koncentracije radona?
Koncentracije radona so v različnih medijih zelo različne:
• v talnem zraku: od nekaj 1000 do nekaj 100.000 Bq m–3
• v podtalnici: do nekaj 10.000 Bq m–3
• v površinskih vodah: do nekaj 100 Bq m–3
• v zemeljskem plinu: od nekaj 10 do nekaj 1000 Bq m–3
• v zunanjem zraku: do nekaj 10 Bq m–3
• v notranjem zraku: od nekaj 10 do nekaj 1000 Bq m–3

Pri meritvah koncentracije radona v šolah v Sloveniji so bile le-te previsoke kar v 78 zgradbah.
Na koncentracijo radona v zraku zaprtega prostora odločilno vplivajo:
• značilnosti tal (vsebnost urana, poroznost, tektonski prelomi), na katerih stavba stoji
• velikost, oblika, vrsta in starost stavbe ter kakovost njene izgradnje

Visoke koncentracije radona v bivalnih prostorih so na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna za radon. To so predvsem kraška tla in prodnate podlage. Nizke koncentracije pa se ponavadi nahajajo v bivalnih objektih na glinastih tleh, ki so slabo prepustna.

Kako znižamo koncentracije radona?
Koncentracije radona znižamo z:
• prezračevanjem prostorov
• zatesnitvijo razpok in špranj v tleh
• večjimi gradbenimi posegi: utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov, prezračevanje zemljine pod talno ploščo

V primeru, da vas zanima svetovanje oziroma meritve iz področja TOKSIČNIH PLINOV nam pošljite povpraševanje in skupaj z našimi poslovnimi partnerji na tem področju vam bomo z veseljem svetovali.
 
V BIVALNIH PROSTORIH SE POJAVLJA NAJVEČKRAT V STARIH SLABO GRAJENIH OBJEKTIH
 
KAMIN LEPO POPESTRI NAŠ BIVALNI PROSTOR - NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU
STAVBNA in BIVALNA BIOLOGIJA je blagovna znamka podjetja QUEEN d.o.o., Kranj.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke